Žal pa to pridno in skromno delavko dandanes pestijo hude težave, ki se kažejo v množičnem odmiranju in izginjanju čebeljih družin po celem svetu, in čemur smo bili v Sloveniji priča tudi leta 2008.

Razlogov za zmanjševanje števila čebel je mnogo – različne bolezni čebel kot so varoza in nosemavost, pomanjkanje hrane in prepotrebnega počitka zaradi uporabe spremenjenih in obdelanih semen, prekomernega in napačnega škropljenja, modernega načina kmetovanja, izrednih vremenskih razmer z močnimi temperaturnimi nihanji, zaradi katerih postanejo že tako oslabljene čebele še bolj dovzetne za zajedavce ter različne viruse.

Označevanje matic

Označevanje matic

Za človeka niso pomembni samo čebelji pridelki kot so med, vosek in drugi, temveč tudi njena dejavnost kot opraševalka rastlin. Od čebelarstva je odvisnih 76 odstotkov živilskih proizvodov za prehrano ljudi, 84 odstotkov rastlinskih vrst, gojenih v Evropi, pa je odvisnih od opraševanja. Brez domačih čebel ne bi mogli proizvesti zadostne količine kakovostnih rastlin, sadja in zelenjave, ki so pomembni za prehranjevanje ljudi. Na velikih, monotonih kmetijskih površinah, kjer manjkajo cvetoča prehodna področja med posevki, lahko žužkocvetke oprašijo le medonosne čebele, ker divje živeče vrste tam ne morejo preživeti. Da bi omogočili bogat in kakovosten pridelek se na ta področja čebele načrtno dovaža, kar je še posebej značilno za sadjarstvo, kjer so za zagotovitev oprašitve potrebne čebele v zadostnem številu. Tudi krmne rastline in rastline za pridelavo biogoriv so odvisne od pomoči čebel.

Ko je govora o čebelji tematiki, v medijih pogosto naletimo na rek “Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi…”, ki ga – da bi zvenel bolj verodostojno – mnogi pripisujejo svetovno znanemu fiziku in dobitniku Nobelove nagrade Albertu Einsteinu, čeprav ni dejanskega dokaza, da je to kdaj zares izjavil, in v katerem je sigurno tudi kanček resnice, od posameznika pa je odvisno, v kolikšni meri bo temu zaupal. Dejstvo je, da zaradi izginjanja čebel in ostalih živali ni ogrožena le biotska raznovrstnost, temveč tudi naša prehranska varnost ter obstoj in razvoj določenih industrijskih panog.

Čebelnjak v Črni na Koroškem

Čebelnjak v Črni na Koroškem

V Sloveniji je znanih kar okoli 550 vrst čebel, med katere spada tudi avtohtona podvrsta medonosne čebele, kranjska čebela, ki jo slovenski čebelarji zaradi sivih dlačic na zadku ljubkovalno imenujejo tudi kranjska sivka, ki je tudi med čebelarji v tujini priljubljena zaradi svoje krotkosti in delavnosti. Okoli te čebele se je razvilo in razvijalo slovensko čebelarstvo, ki se lahko pohvali z zelo dolgo in bogato tradicijo.

Krilca poskrbijo za zavarovanje naših čebel

Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Množična izginotja čebel so tudi zato vedno večji problem po svetu in pri nas. Na srečo lahko ukrepamo in pomembno prispevamo k ohranjanju tradicionalne slovenske dejavnosti – z nakupom najnujnejših pripomočkov za povečanje števila opraševalk v Sloveniji.

Našim čebelam in čebelarjem lahko pomagamo in jim izkažemo naklonjenost ter podporo tudi z darilom iz kataloga Krilca, darila s čarobno močjo. Z nakupom darila Zadovoljno brenčanje na www.krilca.si lahko že za 12, 28 ali 64 evrov pomagamo zavarovati slovenske čebele pred izginotjem.