zlataleta.com - kjer mladost sreča starost - zavod za medgeneracijsko povezovanje

Češnje – rdeče znanilke poletja

16. Maj 2012 Besedilo: Eva Žontar

Češnje – drobne ali debele, hrustljave ali bolj mehke, črne, rdeče ali nekaj vmes – kakršnekoli že, kar same vabijo, da se jih do sitega najemo. Narava je očitno hotela, da nas kot prvi sadež poletja prepričajo s svojimi izrazitimi barvami in okusom, kot vedno pa je poskrbela še za kaj drugega kot le privlačno embalažo.

Čistijo in delujejo preventivno

Češnje vsebujejo zavidljivo količino antioksidativnih snovi, ki telo čistijo škodljivih prostih radikalov in delujejo preventivno proti mnogim boleznim. Kot antioksidanti na primer delujejo antocianinska barvila, ki češnje obarvajo rdeče, nas pa (poleg tega, da vežejo nase že omenjene zdravju nevarne snovi) varujejo pred ultravijoličnim sevanjem. Gotovo se vam je že zgodilo, da ste ob pogledu na bogato obdarjeno češnjevo drevo začutili tako močno željo po njenih plodovih, da so se vam v ustih nabrale sline? To je instinktivni odziv telesa, ki večkrat bolje kot naš razum ve, kaj je dobro zanj. Antocianini naj bi tudi blažili vnetja in skupaj z cinkom ter vitaminom C okrepili in povečali prožnost vezivnega tkiva.

cvetoče češnjeNe smemo pozabiti na melatonin, prav tako antioksidant, ki deluje izredno razstrupljevalno, krepi imunski sistem, znižuje nivo škodljivega holesterola in pomaga proti nespečnosti.

Rdečim plodovom seveda ne manjka vitaminov in mineralov, med zadnjimi izstopata železo in silicij, tu pa so še kalij, magnezij, kalcij, fosfor, vitamini B skupine in vitamin C.

Češnje so ena najbolj čistilnih vrst sadja, zato si jih je v času zorenja vredno čim večkrat privoščiti kot samostojen obrok. Spodbujajo delovanje ledvic, jeter in celotnega črevesja, uravnavajo prebavo in močno pospešujejo izločanje odpadnih snovi iz telesa. Če si vsaj kak mesec vsak dan privoščimo kakšen kilogram svežih češenj, lahko pričakujemo tudi izboljšanje stanja v primeru artritisa, revmatizma in protina, saj iz sklepov odplavljajo nakopičeno sečno kislino. Pozitivni učinki bodo vidni tudi pri težavah s kožo, poleg nje pa se bo očistila in izboljšala tudi kri.

Pridih prvinskosti

Ni lepšega, kot na sončni dan sedeti v krošnji in zobati češnje naravnost z drevesa. Pridih prvinskosti niti ni tako presenetljiv, saj češnja kot avtohtona rastlina v naših krajih uspeva že zelo dolgo. Predvidevajo, da se je okusnih sadežev rad najedel že evropski pračlovek, gojiti pa smo jo začeli kasneje, ko so jo v Rim prinesli iz Male Azije. Na Slovenskem je tradicija pridelovanja češenj za trg stara okrog 150 let, največ pa jih gojijo na Goriškem in v Istri.

Vrste češenj

Obstaja cel kup vrst češenj – vsem je skupno, da se jim ni moč upreti, pa vendar se razlikujejo po okusu. Pri nas so najpogostejše in najbolj iskane hrustavke, ki navdušijo (ali pa tudi ne) s svojim čvrstim, hrustavim mesom sladkega okusa. Večina zmotno misli, da je hrustavka ena vrsta, a gre v resnici za širok izbor tistih, ki jim je skupna hrustljavost. Nekaterim so bolj všeč vrste z mehkejšim mesom, odlične pa so tudi divje češnje. Te so precej manjše od gojenih in jih »moramo« pojesti več, pa tudi s prebiranjem koščic se zamudimo, a so tudi bolj aromatične in vsekakor vredne svojega truda.

Druga plat medalje

češnjeMorda je edina pomankljivost teh dreves, ki v aprilu navdihujejo tudi s čudovitimi belimi ali rožnatimi cvetovi ta, da so na veliko škropljena. Kodravost, luknjičavost in rožičavost koščičarjev, cvetna monilija, črna češnjeva uš, listne uši, češnjeva listna pegavost in predvsem češnjeva muha so »nadloge«, ki jih želijo s pomočjo strupenih škropiv odpraviti sadjarji, nakopali pa smo si jih z ustvarjanjem neodpornih sort in monokulturnimi nasadi seveda sami. Če smo veliki ljubitelji češenj se torej zauživanju določenih količin škropiv težko izognemo – na domačem vrtu jih zmanjka prehitro, na trgu pa so praviloma vse po vrsti vsaj nekajkrat škropljene. Ostane nam le, da se v soboto odpravimo na ekološko tržnico ali pa med ponudbo na tržnici izberemo tistega trgovca, ki brez slabe vesti prizna, da jih je škropil le nekajkrat – bolje trikrat kot desetkrat, mar ne?

Recepti s svežimi češnjami

Kako jih uživati, nikakor ni vprašanje. Vsekakor ne v kompotu ali češnjevem zavitku, saj kuhane izgubijo svoj božanski okus, da ne govorimo o hranilih, ki se tako za vedno izgubijo.

Sledi nekaj receptov s svežimi češnjami, količina sestavin pa je pri vseh zgolj okvirna – najbolje je, da jih sproti prilagajamo občutku in lakoti.

Češnje v sladoledu:

(za 1 – 2 osebi)

  • manjša košara češenj

Češnje izkoščičimo in se ob »okrvavljenih« rokah ter okolici tolažimo, da bo čiščenje poplačano. :)

Nato se lotimo priprave bananinega sladoleda:

  • 2 zamrznjeni banani
  • ščep vanilije (po želji)

Po tem, ko smo banane zamrznili (pred zamrzovanjem jih seveda olupimo!), imamo dve možnosti: lahko jih spustimo skozi polžast sokovnik ali pa zmiksamo v močnem blenderju (tudi s kuhinjskim mešalnikom bi šlo). Najboljši sladoled na svetu je pripravljen, zdaj vanj zamešamo le še izkoščičene češnje in zdrava sladica pred vami je vredna vsakega greha!

Češnjev puding:

(za 1 osebo)

  • 2 skodelici češenj
  • polovica zrelega avokada
  • nekaj datljev (po želji)
  • surov kakav v prahu (po želji)
  • kakavova zrna za povrh (po želji)

Zmešajte sestavine v blenderju ali kuhinjskem mešalniku. To je vse – skoraj preveč enostavno, kajne? (namig: Zakomplicirajte si stvar tako, da po vrhu potresete nekaj zdrobljenih kakavovih zrn.)

Hladna rdeča juha:

(za 4 osebe)češnje

  • pol kilograma izkoščičenih češenj
  • 2 žlici limoninega soka
  • 1/4 žličke cimeta v prahu
  • ščepec mletih klinčkov
  • skodelica namočenih indijskih oreščkov (lahko tudi brez ali pa z mandeljni)

Zmešajte v dobrem blenderju in uživajte!

Češnjev jogurt:

(za 2 osebi )

  • skodelica namočenih mandljev (ali drugih oreščkov)
  • voda po potrebi
  • skodelica izkoščičenih češenj
  • limonin sok (po okusu)

V blenderju ali multipraktiku zmešamo mandlje z ravno toliko vode, da dobimo maso z gostoto jogurta (seveda lahko tudi bolj ali manj tekočo, po želji). Dodamo češnje in limonin sok po okusu ter še naprej mešamo. Ko nam je mešanja dovolj, lahko božansko zmešanico pojemo kar takoj (obožujejo jo otroci!) ali pa jo še bolj hranilno obogatimo s fermentacijo. V ta namen posodico z dobljeno maso postavimo na topel prostor (optimalna temperatura za fermntacijo se giblje okrog 40 ºC) in počakamo od 8 do 10 ur. Po tem času bi moral biti jogurt, ki v resnici to ni, gotov.

Dober tek!


, , , , , ,
Bi radi bili obveščeni o novostih na zlataleta.com?

Povejte svoje mnenje


− 4 = 1

Sorodne vsebine