In potem januarja zgroženo ugotovimo, da je bil december resda zelo vesel, vendar pa nas še nekaj dodatnih mesecev v novem letu zaradi našega nepremišljenega trošenja denarja „boli glava”. Takrat se šele dodobra zavemo, da smo v zadnji dvanajstini iztekajočega se leta resda podelili množico toplih objemov, dobrih in iskrenih želja, izmenjali mnogo ljubečih poljubov, poslali na stotine e-čestitk, vendar pa smo hkrati skorajda ostali brez denarja. In to predvsem zaradi tega, ker smo kupovali predraga darila. Pa nam je tega treba bilo? Nikakor ne.

Metka Dobravc je za Delovo prilogo Ona zapisala takole: “V zadnjih letih se čedalje več govori o zadolževanju naših državljanov, malo je takih, ki še lahko živijo človeka dostojno življenje brez vsaj enega kredita. Vedno znova me presune dejstvo, da si cela čreda prav teh ljudi v prazničnem času nakoplje na glavo še večje dolgove, vse to zaradi zgrešene ljudske logike in manipulatorske potrošniške ideologije.” Kako prav ima avtorica! Pa saj lahko kupimo, predvsem pa podarimo, tudi kakšno stvar, ki ni izražena v (prevelikem) denarju. Zavedajmo se, da vseh stvari res ne moremo kupiti. In naj nam bo tudi jasno, da obstajajo dobrine, ki so všečne in lepe, mogoče tudi zelo koristne, pa vendar ne bomo za njih porabili cele vreče evrov. Kaj nam je storiti?

1. Mnogi trdijo, da je najdragocenejši čas. Podarite svojim bližnjim nekaj več časa. Igrajte ali zabavajte se z njimi. Preživite z najdražjimi “kakovosten čas”. Če vas imajo res radi, bodo znali ceniti tudi to gesto. Babice, namesto stresnega nakupovanja po predragih nakupovalnih centrih, obljubite svojim sinovom in hčerkam, pa seveda vnukom in vnukicam, da jim boste skuhale nekaj zares dobrega. Pod pogojem, da se vam vaši zanamci pridružijo pri kuhi. Mogoče ste jeseni sušili kaj sadja ali pa spekli vaše najboljše pecivo? Zakaj ga ne bi podarili za božične praznike? Imate v shrambi še kakšno “konzervo” domače marmalade? Njami … Sinovi in hčerke pa vzemite na kakšno zimsko kopanje v „toplice” tudi babico in dedka. Ampak poskrbite, da najstarejša v družini ne bosta „igrala le varuške” vnukom, ampak se bosta tudi ona dva razbremenila od dnevnih skrbi.

2. Mnogi menijo, da so zmeraj bolj popularna t.i. „zelena darila”. S temi darili neposredno ne onesnažujemo okolja. Med ta darila npr. spadajo: vstopnice za koncerte, smučarska karta, karta za zimsko plavanje, sezonska karta za igranje tenisa ali badmintona, darilni bon za slikarski tečaj, fotografski ali računalniški tečaj. Mogoče bi se kdo bil voljan učiti tudi tujega jezika? Marsikdo bo vesel tudi, če bo za darilo prejel darilni bon za kakšen enodnevni izlet?! Izbira je velika, zelo velika. Pomislite, česa bi se razveselili vaši najdražji?!

3. Podarjanje unikatnih daril. Babice in dedki so ponavadi zelo ročno spretni. Zakaj ne bi babica podarila vnukici le kakšnega živopisanega volnenega šala, ki ga je sama spletla? Mnogi očetje in dedki lahko sami naredijo kakšna darilca, ki jih bo otrok zelo vesel. Sam se npr. zmeraj spomnim svojega starega očeta, ki mi je enkrat poleti pomagal pri izdelavi frače, drugič pa pri izdelavi loka. Saj vendar niste pozabili, kako se izdeluje zmaj? Če babice pazijo svoje vnuke, lahko skupaj v decembru izdelujejo kakšne novoletne okraske. Naj vam ne zmanjka domišljije. Vsekakor pa naj vas ne skrbi otrok. On bo zelo vesel takšnega darila.

4. Družabne igre so zmeraj odličen nakup. So poceni in igra jih celotna družba. Veselo bo, pa čeprav se bo igrala igrica “človek ne jezi se” ali pa Naseljenci otok Catan. Sploh pa, da na omenjamo navadnih kart, ki so v zimskih popoldnevih (takrat, ko je tv-program še dokaj dolgočasen) prava rešitev za vsako zdolgočaseno družbo.

5. Mnoge družine so preskrbljene, imajo dovolj denarja, in jim skrbi povzročajo, ne pomanjkanje denarja, ampak predvsem dejstvo, da ne vedo, kaj sploh naj kupijo mlajšim in starejšim razvajencem. V takšnem primeru priporočamo dogovor. Zakaj se ne bi skupaj družno v širši družini dogovorili in, namesto, da kupujete nekakšna nekoristna darila, ki jih ne bo nihče uporabljal ali se z njimi veselil, namenili denar za novoletna darila v različne humanitarne zadeve? Saj vendar še predobro veste, da lahko nekaj deset ali nekaj sto evrov nekomu na “črni celini” popolnoma spremeni življenje? Druga možnost je, da poiščete darila v “pravični trgovini”. Tudi tako boste izdatno pomagali tistim, ki delajo za minimalno preživetje.

6. Še nekaj besed o samem zavijanju daril. Prosim, ne dajte si preveč opravkov s samo embalažo. Pa čeprav tudi ta – ponavadi – odraža odnos do obdarovanca. Predlagam, da se zavijanja božično-novoletnih daril lotite kar sami. Porabili boste mnogo manj denarja, po drugi strani pa bo tudi vaši najbližji – skorajda zagotovo – znali ceniti vaš trud, ki ste ga vložili v aranžiranje daril. Pa čeprav darilo ne bo zavito po vseh „profesionalnih” standardih.

Za sam konec bom spet citiral Metko Dobravc, ki je za Ono zapisala natančno takole: „Pomembna je vsaka dobra individualna misel, vsaka iskrena želja. To je energija, ki jo vsak posebej sproščamo in pošiljamo v vesolje in lahko dela čudežne premike na bolje v našem osebnem in kolektivnem življenju.” Skratka: umirimo se, poglejmo sogovornika iskreno v oči in mu recimo: „Rad/a te imam. Rad/a sem s teboj. Če bo nam bo bog dal zdravja, pa bo pred nami spet eno lepo, novo leto”. Pa srečno!