Če Miklavža še nekako obvladujemo, saj obdaruje v glavnem otroke s kakšno sladkarijo, nas ostala dva (Božiček in/ali Dedek Mraz; odvisno, kdo nam je bližji) vržeta iz tira. No, morda ne prihaja nobeden od njiju, kar pomeni, da imamo čisto »navadno« novo leto in seveda čisto »navadna« novoletna darila. Vprašanje »kaj kupiti« in skrb, ki je povezana s tem vprašanjem, seveda nista vedno »navadna«. Morda je v tem primeru celo bolje, da verjamemo (oziroma naši dragi) v Božička in Dedka Mraza. Prosimo jih, da napišejo pisemce s svojimi željami in ga dajo na okensko polico. Potem ga samo odpremo in .. prenehamo dihati. Ker nas kap! Problem, da nismo vedeli, kaj bi kupili našim najdražjim, je nenadoma samo še »problemček«. Sedaj šele imamo problem!!!

Skrb seveda ni enaka pri obdarovanju različnih oseb. Otroke lahko največkrat zadovoljimo z vsakim darilom, tudi starši so zelo hvaležni prejemniki daril. Problem je predvsem pri obdarovanju med partnerji. Morda precej manjši, kadar daruje ženska moškemu. Nedvomno precej večji, kadar daruje moški ženski.

Zakaj je tako? Je res potrebno vse skupaj? Ne bi preprosto uživali v teh prazničnih dneh, v druženju drug z drugim?

LEPOTA JE V NAMENU

Obdarovanje. Zakaj je obdarovanje za toliko ljudi bolj stresno od najbolj stresne službe?

Predvsem predbožični čas ali čas pred novim letom je obdobje, ko dobi evforija okrog obdarovanja in daril nenormalne razsežnosti.

Na določen način je vse skupaj logično, saj takrat kupujemo vsi darila in smo vsi obdarovani. Posledica je, da se povsod govori o darilih. A ravno zaradi tega bi morali iz obdarovanja odstraniti negativno navlako, ki nima nobene veze s samim namenom obdarovanja.

Predvsem bi naj šlo za dva problema:

– kaj kupiti

– kako plačati to, kar bi želeli kupiti.

Pa poglejmo, kako je s to zadevo!

Preveč in predrago

Sistem kreditnih kartic nam danes omogoča, da ravnamo v celoti nespametno. Kupujemo in kupujemo, problem prevelike porabe denarja, ki ga dejansko nimamo, pa trči v nas (ali mi v njega) januarja. Takrat, ko nas vsa evforija predbožičnega in prednovoletnega vzdušja mine. Takrat, ko se srečamo z realnostjo.

A v bistvu gre samo za en problem. Pozabili smo, kaj je namen obdarovanja.

Podlegli smo številnim »napadom« trženjskega oglaševanja, ki nam vsiljuje sliko želja ljudi, ki jih imamo radi. Našo ljubezen in veselje naših dragih prikazuje skozi svoj interes potrošništva.

Darila, za katera zapravimo gore denarja, ne dosežejo namena.

Ne glede na to se vsako leto, kakor neumni telički, znova vržemo v tekmo, ki nam jo vsiljuje nekdo drug. Vprašajmo se raje, kaj je sploh namen obdarovanja? To smo pozabili. In samo ta problem imamo.

Velikost in cena nista merilo

Namen obdarovanja ni, da z velikostjo (ne fizična velikost, ampak »znesek denarja, ki smo ga dali za darilo«) pokažemo ali izrazimo našo ljubezen do določenega človeka. Če nekoga ljubimo, potem vemo, da nobena stvar ne more odraziti to, kar čutimo do te osebe.

Torej ni pomembno, kako drago je tisto, kar darujemo.

Če nekoga poznamo, res poznamo, potem vemo, da ga lahko razveselimo z množico drobnih stvari, dejanj, ki mu bodo pokazala, da ga imamo radi. To so prave dragocenosti. Gre za pozornost. Kolikokrat ste že slišali to besedo? Velikokrat.

Dejansko je namen obdarovanja samo to. Izkazati osebi, ki jo imamo radi, ki smo ji hvaležni za nekaj, pozornost, skozi katero bo začutila našo ljubezen in našo hvaležnost. Čeprav ve zanjo, čeprav se je zaveda.

Obdarovanje je kot stisk rok, kot »rad te imam«. Nič več. Njegov namen je enak. V tem je dejanska lepota obdarovanja.

Če gledamo na obdarovanje na ta način, potem vemo, da gre za odnos. Ne gre samo za osebo, ki daruje. Gre tudi za osebo, ki sprejema darilo. Tudi ta oseba s svojim ravnanjem, ko prejme darilo, v enaki meri pokaže svoj odnos do nas. S sprejemanjem pokaže, da nas ima rada, da nam je hvaležna.

Obdarovanje je torej odnos in kot vsak odnos je tudi obdarovanje odvisno od dveh oseb.

Tiste, ki daruje, in tiste, ki sprejema darilo. Enakovredno.

Če gledamo tako na obdarovanje, potem vemo, da ne moremo biti »neuspešni« pri darovanju, če smo izhajali iz našega odnosa do te osebe.

Če imamo nekoga radi, potem ga čutimo, poznamo, poslušamo. Vemo, kaj ga razveseli, kaj ima rad. Poznamo njegove majhne želje, za katere večkrat misli, da so skrite. Vemo, v čem uživa, kaj mu predstavlja poseben užitek. Tudi pri partnerjih je tako. Tudi pri njih je obdarovanje samo izkazovanje pozornosti.

Morda je pri njih še bolj očitno poznavanje zmožnosti partnerja, saj imamo skupno partnerstvo. Potem vemo, kje si moramo postaviti meje naših pričakovanj. Saj smo odrasli, kajne?

Torej vemo, da so najlepše stvari v življenju zastonj. Najlepši trenutki pa povezani z osebo, ki jo imamo radi.

MOŠKI PROBLEMI IN ŽENSKA PRIČAKOVANJA

Kakšna je realnost obdarovanja med partnerji? Velikokrat drugačna.

Moški imajo probleme (in potem razočaranja). Ženske imajo pričakovanja (in potem razočaranja ali neizpolnjena pričakovanja).

Seveda je nekaj podlage tudi v naši drugačnosti. Ker smo drugačni. V glavnem ženske »znajo« kupiti darilo, moški ne. A tudi drugačnost ne more biti vedno izgovor.

Če poskusimo videti obdarovanje z njegovega dejanskega namena, bi morda začeli premišljevati drugače. Ali si vsaj postavili, sami pri sebi, nekaj vprašanj. Tako moški kot ženske. Lahko poskusim? Za mir v hiši. Menim, da se splača.

Če imamo nekoga radi, potem ga čutimo, poznamo, poslušamo. Potem vemo, kaj ga razveseli, kaj ima rad, s čim se razvaja. Samo to moramo upoštevati in izhajati iz sebe in našega odnosa takrat, ko dajemo darilo.

Kako lahko zadnjo uro pred zaprtjem trgovin dirjamo med policami znane (beri drage) parfumerije in kupimo pač enega izmed parfumov, ki ima lepo embalažo in je predvsem drag? Je cena tista, ki bo odtehtala v tem primeru našo nepozornost? Morda. Veliko žensk bo »kupilo« to zgodbo (priznam; tudi zaradi tega, ker bodo v drugih ženskah vzbudile s tem zavist, čeprav bi si morda želele nekaj drugega). A niso vse ženske takšne!.

V bistvu nismo bili pozorni do osebe, ki jo imamo (jo imamo?) radi ali smo ji hvaležni (smo ji res?).

Ker ni res, da nismo imeli časa. Ker ni res, da ne vemo, kaj bi razveselilo to osebo.

Morda smo kljub temu »zadeli v črno«. Naši dragi je bil parfum res všeč, saj ga je uporabljala vsaki dan in si znova kupila enakega. Če smo iskreni, si bomo priznali, da smo imeli srečo. Vseeno nismo bili pozorni. A to je glavni namen obdarovanja. Stavili smo na zmagovalnega konja in dobili. Kolikokrat lahko ponovimo stavo?

Če imamo nekoga radi, potem ga čutimo, poznamo, poslušamo. Potem vemo, koliko truda, skrbi, morda tudi odpovedovanja, je povezanega z darilom, ki smo ga pravkar prejeli. Samo to moramo upoštevati in izhajati iz sebe in našega odnosa takrat, ko prejemamo darilo. Kako lahko pričakujem drag parfum, čeprav je njegov vonj še tako omamen, če vem, da predstavlja to četrtino plače partnerja, ki ga imam rada? Kako se lahko namrdnem ali sem slabe volje, če mi pokloni »samo« dišeče tekoče milo, a morda ravno tisto milo, ki je dalo moji koži tako omamen vonj, da se je želel ljubiti z mano znova in znova, in mi vsakokrat povedal »kako omamno dišiš«? Merim njegovo ljubezen z denarjem, ki ga je zapravil zame?

Bodimo realne v svojih pričakovanjih in spoštujmo pozornost, ki nam jo izkazuje moški, ki nas ima rad.

Seveda imajo moški več problemov z obdarovanjem kot ženske. Velikokrat posegajo po »receptu«, ki se izkaže kot ustrezen (seveda na podlagi izkušenj). Kupiti drago darilo. Nekaj preizkušenih stvari, ki se jim ne more odpovedati večina žensk. Parfum, nakit, erotično spodnje perilo,…

Moški že v svoji naravi niso takšni, da bi opazili malenkosti, ki jih opazimo ženske. Prav tako nimajo takšnega čuta za tiste »nepomembne« stavke, ki jih ženske tolikokrat vrinemo v čisto preprosto razpredanje o tem, kaj smo delale. Sprejmimo njihovo drugačnost. A tudi ta ne more biti opravičilo, da se vsako leto zaletavamo ob isti problem. Novo leto je vsako leto ob istem času.

Morda je potrebno samo nekoliko več pozornosti besedam, dejanjem, kretnjam svojih dragih. In me, če se zavedamo tega, zakaj ne bi v takšnih časih večkrat to omenile? Tako, mimogrede.

Predvsem se moramo zavedati, da darilo odraža vsebino odnosa, ki ga imamo.

Če je nekdo moj partner, moški mojega življenja, potem sem jaz njegova partnerka, njegova ljubica, ženska njegovega življenja. Potem želim, da me vidi tako. Kot svojo ljubico, žensko. Čeprav sem mama in gospodinja, ne pričakujem, da me vidi kot mamo in gospodinjo, ko me obdaruje. Njegovo osebno darilo meni odraža intimnost najinega odnosa (ne spolnost, ampak zaupanje, povezanost), zato mora biti podarjeno meni, njegovi ljubici, njegovi ženski.

Dragi moški, če boste razmišljali tako, skoraj ne morete zgrešiti. In če boste takrat, ko razmišljate o darilu, razmišljali o svoji dragi. Njenih besedah, nasmehu, želji, ki jo je povedala kar tako. O njej.

Ne pojdite v trgovine, preden ne veste točno, kaj ji želite podariti. Najprej razmislite, doma, v miru. Šele nato se podajte v »bitko«. Nič ni narobe, če ji boste povedali, kaj ste imeli v mislih, ko ste izbrali darilo zanjo. Vaše besede so lahko še večje darilo zanjo, kot samo darilo.

Večina žensk, žensk, ki imajo rade svojega moškega, je preprosto srečna takrat, ko dobi darilo, ki odraža njegovo poznavanje nje same. Čeprav gre za enostavne, vsakodnevne stvari. Nič dragega, nič posebnega, nič ekstravagantnega.

Večina žensk se vsak dan sooča z vsem, kar predstavlja vsakdanje življenje. Od umazanega perila do bolnih otrok in skrbi zaradi nepričakovanih stroškov. Večina žensk živi takšno življenje.

Večina žensk bo vesela drobnih pozornosti, ki ji bodo povedale, da jo vidite, da jo čutite, poslušate, poznate, spoštujete, cenite, … ali z eno besedo ljubite. Verjemite.

Če ste pričakovali recept, ni recepta. Če ste to prebrali, potem to že veste.