V vseh treh občinah so centri nastali kot nadgradnja društev upokojencev. V novomeški Hiši sožitja so se pohvalili, da se je njihov center uveljavil kot most povezovanja med generacijami, ki zmanjšuje socialno izključenost starejših. Pri tem so poudarili, da se potreba po medgeneracijskem druženju povečuje.

Hiša sožitja skozi različne dejavnosti spodbuja povezovanje starejših z vrtci, šolami in nevladnimi organizacijami. Zlasti v času počitnic so priljubljene urice druženja babic in dedkov z vnuki. Prav tako hiša ponuja pester nabor izobraževalnih in informativnih programov, ki starejšim pomagajo pri premagovanju vsakodnevnih zagat.

Tako Hiša sožitja v Novem mestu kot Hiša vseh generacij v Zgornji Kungoti in “mini” medgeneracijski center v Dupleku so se izkazali kot dodana vrednost društev upokojencev. Pri tem je Slavica Golob iz dupleškega centra spomnila, da v državi deluje okoli 500 društev, na terenu pa deluje skoraj 3500 upokojenih prostovoljcev.

Hiša vseh generacij je svoja vrata odprla septembra 2013, domuje pa v obnovljeni stavbi nekdanje šole. Ponuja tako dnevni center za starostnike kot prostore, ki so namenjeni mladim. Edi Sever iz kungoškega društva upokojencev je izpostavil ustvarjalnost sobivanja različnih generacij v hiši, in to brez “dolgočasne birokracije in predpisov”.

Vendarle pa se medgeneracijski centri v Novem mestu, Dupleku in Zgornji Kungoti soočajo tudi z ovirami. Predvsem bi si želeli stalnega in zanesljivega financiranja, ki bi jim omogočilo zaposlitev stalnih kadrov. Preglavice jim povzročajo tudi zahtevni pogoji na razpisih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.