Predsednik odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide Uroš Prikl (DeSUS) je dejal, da je treba imeti staranje prebivalstva v mislih tudi pri oblikovanju politik, denimo na področjih zaposlovanja in izobraževanja ter stanovanjske politike.

Sektorske politike se bodo tako v skladu s pričakovanji združile pri pripravi strategije s področja zdravega in aktivnega staranja, je poudaril. Medgeneracijska solidarnost pa mora po njegovem opozorilu ostati tudi v praksi, ne le na papirju.

Po besedah Stefanie Ilinca iz Evropskega centra za socialno varstvo in raziskave na Dunaju je opazen trend hitrega staranja prebivalstva tudi v vzhodnoevropskih državah in na Balkanu, kjer pa je prisotno tudi zelo močno izseljevanje mlajše generacije.

Po drugi strani v zahodnoevropskih in skandinavskih državah ni toliko priseljencev, da bi lahko nadoknadili starejše prebivalce, ki odhajajo iz aktivnega življenja, je dejala.

Poudarila je nujnost spodbujanja ljudi, da se starajo zdravo in aktivno ter da ostajajo produktivni. Poleg tega je nujna zaščita starejših pred revščino. Vzhodnoevropske in balkanske države si lahko veliko pomagajo z dobrimi praksami v razvitih državah EU, je svetovala.

Po besedah Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki je nakazal smer reševanja demografske krize, ne bo šlo brez t. i. nove solidarnosti med mlado, srednjo in tretjo generacijo. V ta namen je ljudi treba vzgajati in izobraževati, je dejal.

Tereza Novak iz Slovenske filantropije pa je glede vprašanja starejših izpostavila pomen nevladnih organizacij. Spomnila je, da so te veliko prispevale k doseganju razvojnih ciljev tisočletja in opozarjale, da je treba k temu vključiti vse generacije.