Inovativnost šestmesečnega projekta je v interdisciplinarnem povezovanju študentov s strokovnjaki iz prakse ter vključitvi ljudi z demenco v iskanje rešitev. Poleg tega se je projekt dotaknil tudi vprašanja tehnološke podpore v vsakdanjem življenju starostnikov.

Vodilni kriteriji pri iskanju rešitev so bili varnost naprave, enostavnost njene uporabe in spoštovanje zasebnosti uporabnikov, je pojasnila nosilka projekta Jana Mali. Študentje socialnega dela so v ospredje raziskovanja postavili človeka in ne demence. Cilj projekta je bilo zato tudi razbijanje predsodkov o ljudeh z demenco, ki so pogosto žrtve diskriminacije.

Projekt je opozoril na vsakodnevne težave ljudi z demenco. Lahko se izgubijo v mestu, pri uporabi štedilnika so nepazljivi, pogosto tudi padejo in se poškodujejo. So lahke tarče tatov in niso dovolj previdni pri odpiranju vrat tujcem, težave pa imajo tudi pri ravnanju z denarjem.

Pospeškometer, ki so ga na podlagi ugotovitev svojih kolegov s fakultete za socialno delo razvili študentje elektrotehnike, omogoča spremljanje aktivnosti osebe na daljavo. Oskrbovalec lahko s pomočjo naprave ugotovi, kaj oseba dela in kako se giba.

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. V Sloveniji naj bi jo po nekaterih ocenah imelo že blizu 30.000 ljudi.