Dolge čakalne dobe govorijo o nedostopnosti storitev, brez dostopnosti pa padejo tudi vse ostale zdravstvene pravice, je poudaril Pirnat. Bolnikom bi bilo treba po njegovih besedah zagotoviti pravico dostopnosti po lastni izbiri. Rešitev je v bolj sproščenem odnosu do izvajalcev, saj zaprta mreža, ki jo določi država, nima prihodnosti, je opozoril.

Nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je izpostavil solidarnost kot ključno vsebino zdravstva. Solidarnost pa je po njegovih besedah mogoče zagotoviti tudi brez javnega zdravstva. Enako kot Pirnat se je zavzel za bolj svoboden pristop do vprašanja, kdo vse je lahko izvajalec.

“Izvajalec naj bo tisti, ki ob veljavnih standardih zagotovi hitrejšo in boljšo storitev,” je dejal Kranjec. Pri tem je opozoril na pomen učinkovitega nadzora izvajalcev, ki ga sedaj ne premoremo. Tako kot večina ostalih uvodničarjev je poudaril ekonomsko brezperspektivnost sedanjega sistema.

Ekonomist Maks Tajnikar vidi ključni težavi zdravstva v odsotnosti sistema in v invalidnosti javnih izvajalcev. Dodaten denar lahko po njegovem mnenju pripeljejo v zdravstvo le zavarovalnice. Pri tem bi morale zavzeti aktivno vlogo, ko ne bi zgolj zbirale denar, pač pa bi skrbele tudi za izvedbo storitev, je dejal.

“Že več kot deset let nismo izpeljali nobene resne spremembe, naša zakonodaja pa je stara več kot 20 let,” je nujnost takojšnjih sprememb utemeljil predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina. Največja žrtve takšnega stanja so po njegovih besedah prav najtežji bolniki, glavni krivec za takšno stanje pa so politične koalicije, ki so se zvrstile v vsem tem času.

“Nehajmo pleteničit,” je pozval Možina. V. d. direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin pa je pozval k odločitvi, ali želimo ohraniti obstoječe zdravstvo ali ne. Poudaril je potrebo po oblikovanju kriznega štaba, ki bo segel čez zaprte politične tabore. Največjo nevarnost Fakin vidi v samooklicanih strokovnjakih za zdravstveni sistem.

Generalni direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaž Glažar pa je poudaril prizadevanje ministrstva za ohranitev javne mreže. Zasebna pobuda je po njegovih besedah vselej dobrodošla, vendarle pa dobiček, za katerega si prizadeva zasebni sektor, ne sme najedati javne blagajne.

Ključni problem zdravstva vidi v vzdrževanju likvidnosti s pomočjo krčenja investiciji in povečevanjem dolga do dobaviteljev. Z daljšanjem čakalnih dob se je po njegovih besedah zmanjšala tudi kakovost storitev. Pri tem je izrazil upanje, da se bodo ukrepi ministrstva izkazali kot pravilni in bo leto 2016 prineslo občutno krajše čakalne dobe.