Ta neverjetno preprosta jed za popotnico ali okrepčilo na tekmi je sestavljena iz grških oliv, mehiške tortilje in orientalskega humusa. Humus sem spoznal, ko sem začel prvič prebirati vegetarijanske kuharske knjige in spoznavati svetovne kuhinje. Zvitke pa sem si pripravljal za dolge treninge v gorovju Cascade. Sezamovo maslo daje gladko teksturo ter povezuje čvrsto tortiljo s slanimi olivami v večplasten obrok prefinjenega in harmoničnega okusa, čeprav ima svoje korenine v tako različnih mednarodnih kuhinjah. Če boste zvitke jemali na tekmovanje, je morda bolje, da se izognete česnu.

  • 3 skodelice kuhanega fižola garbanzo
  • 3 žlice tahinija
  • 2 žlici tamarija, 2 žlici misa in 2 čajni žlički kuhinjske soli
  • ¼ skodelice sveže stisnjenega limoninega ali limetinega soka
  • ½ stroka česna (po želji)
  • čajna žlička mlete kumine
  • črni poper
  • 1/8 čajne žličke kajenske paprike (po želji)
  • tortilje
  • sesekljane olive kalamata

Fižol, tahini, tamari, limonin sok, česen in kumino v mešalniku pretlačimo v gladko zmes. Če je potrebno, vmes dodamo malo vode, da lahko mešamo. Po okusu začinimo s črnim poprom in kajensko papriko.

Na vsako tortiljo namažemo tanek sloj humusa in potresemo s sesekljanimi olivami.

Tortilje tesno zvijemo in jih razrežemo na dva ali tri dele, odvisno od velikosti tortilje.

Zvitke zavijemo v plastične vrečke in jih čez noč shranimo v hladilniku, da so zjutraj pripravljeni za dolgi tek. Za popolnejši obrok pa lahko, preden tortilje zvijemo, dodamo solatne liste, rdečo papriko in paradižnik. Humus lahko v hladilniku hranimo 5 do 6 dni, v zamrzovalniku pa nekaj mesecev.

ZADOŠČA ZA 8-10 OBROKOV

Veganski recepti vrhunskega športnika Scotta Jureka

Čeprav Scott Jurek ne tekmuje več, je še vedno eden najboljših ultramaratoncev na svetu. Zmagoval je na dirkah, ki štejejo med najbolj naporne športne prizkušnje nasploh, ne le v teku. Sedemkrat je zmagal na znamenitem, 100 milj dolgem ultramaratonu Western States, trikrat na legendarnem grškem Spartatlonu, dvakrat na ultramaratonu Badwater v peklensko vroči Dolini smrti in nenazadnje, bil je zmagovalec “največje tekme, ki je svet ni videl”, tekaškega merjenja moči s Tarahumarami, indijanskim ljudstvom tekačev v mehiških Bakrovih kanjonih. In vse to ob rastlinski hrani. Recept je povzet po Jurekovi uspešnici Jej in teci.