Vprašanje:

Spoštovani!

Pišem vam, ker sem v izredni stiski, moj mož je namreč v hudi  depresiji, kar pove tudi sam. Ne veseli se ničesar, obdajajo ga čudne misli, govori, da mu ni več do ničesar, da nima zakaj živeti, je vzkipljiv, se ne obvladuje, je poln jeze, boji se vsakršnih dogodkov, praznikov, dopusta in še in še. Skratka težavno za naju oba.

Imava tudi dve hčeri, stari 17 in 18 let. Prosim vas za nasvet in pomoč kako naprej, ker tako ni več za zdržati. Skupaj ne moreva speljati prav nič, vendar se bojim zanj ker ne vem kako daleč je zabredel, ker ves čas govori, da je v depresiji in da si ne more pomagati in bojim se njegovih misli, da ga ne bi bilo več.

Na njegovega splošnega zdravnika se ne bo obrnil, toliko ga poznam. Zanima me, ali poznate, na koga bi se lahko čimprej obrnila za pomoč. Zavrača tudi vse antidepresive. Prav tako ne vem kako naj na te njegove izjave reagiram, včasih je prav naporno.

Hvala za pomoč, s spoštovanjem Marija

Odgovor:

Spoštovana ga. Marija!

Res bi bilo možno, da je mož zapadel v depresijo, bi pa morala poznati širšo situacijo, da bi to lahko z večjo gotovostjo trdila. Zanimalo bi me, recimo, ali je telesno zdrav, ali se na delovnem mestu dobro počuti, kako je z vašo družino, ali je v njegovem sorodstvu kakšna psihična motnja, koliko časa težava že traja in še bi lahko naštevala.

Depresija je motnja razpoloženja, ki nastopa običajno zlagoma in se kaže v potrtosti, brezupu, občutkih brezvrednosti in nebogljenosti, izgubi zadovoljstva, brezvoljnosti, izgubi interesov, motena sta spomin in koncentracija, socialni kontakti siromašijo, pojavljajo pa se tudi telesne težave, od motenj spanja do bolečin in hijšanja. Anksioznost je malodane reden spremljevalec depresivnega razpoloženja, ravno tako so pogoste tudi samomorilne misli.

Če opažate take značilnosti pri svojem možu, zlasti pa, če so prisotne samomorilne tendence, potem nikar ne odlašajte. Za obisk pri psihiatru zaenkrat še ne potrebujete napotnice in bi vam zelo priporočala, da se pri enem od njih na vsak način čimprej oglasita. Posvet pri njem bo razblinil marsikatere predsodke in dvome.

moskiZdravljenje depresije poteka z zdravili, psihoterapijo in socioterapijo. Antidepresivi so zdravila, pri katerih ne prihaja do telesne odvisnosti, vendar pa je treba pri večini čakati od enega tedna do štirinajst dni, da začno antidepresivno delovati. Pogosto spada strah pred antidepresivi v sklop depresivnosti in se po razgovoru s psihiatrom največkrat umili do te mere, da oseba prične in vztraja z jemanjem zdravil. Ko se počuti bolje pa problem sploh zbledi. Tudi antidepresivi imajo stranske učinke, ki pa ob pravi indikaciji ne odtehtajo pozitivnih učinkov.

Pogosto depresivni ljudje sami poskusijo z antidepresivnimi preparati, ki vsebujejo izvlečke Šentjanževke in jih dobijo v lekarni brez recepta. Nekaterim ti preparati tudi pomagajo, posebno če gre za zelo blago obliko depresije.

Psihoterapija in socioterapija ob jemanju zdravila dajeta zelo dobre rezultate. Psihoterapija je usmerjena največkrat v dvigovanje odpornosti v stresnih situacijah, socioterapija pa spodbuja socialne veščine in komuniciranje.

Verjamem, da vam je naporno in da mož trpi. Vrtenje okoli težave samo v domačem krogu ne bo obrodilo sadov. Najverjetneje je najustreznejši ukrep ta, da se z možem čimprej odpravita k psihiatru na razgovor zaradi nujnega stanja, kamor misli, da ga ne bi bilo več, tudi spadajo. Tako boste začeli na najboljši možen način reševati stisko moža in cele družine.