Vsiljeni ideali so voda na mlin za številne ponudnike oblačil, obutve in raznovrstnih modnih dodatkov. Ljudje kakor ovce dremo v trgovine in brskamo po policah za najlepšo majico, ki bo pokazala, da smo v koraku s časom in da smo tudi mi lahko »idealni«. Priznam, tudi sama sem ovčka. Oblačila in modne dodatke nakupujem kakor kruh in mleko, pa čeprav niso bistveni za moje preživetje.

Da bi preizkusila trdnost svoje volje in odpravila odvisnost od nakupovanja, sem si zadala dvotedenski Ekoizziv, med katerim nisem smela kupiti niti enega kosa oblačil. Takšen izziv so med drugim sprejeli tudi tudi Anja Križnik Tomažin, Mojca Mavec ter Matjaž Javšnik. Štirinajst dni se resda sliši izredno malo in po zdravi pameti ne bi smelo biti prenaporno, pa je bilo. še posebej v obdobju okrog novega leta, ko trgovine kar kričijo »vstopi vame!«. Popusti privabljajo množice, ljudje brezglavo zapravljamo za stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, in to le zato, ker so znižane, ne zavedamo pa se, da tako škodujemo ne le sebi in svoji denarnici, ampak tudi okolju in svetu.

Izmenjava oblačil Foto: Tanja Ristič

Naj vam predstavim Zgodbo o majici, ki jo v okviru izobraževalnih vsebin Ekoglavce javnosti predstavljajo Ekologi brez meja. Majica, o kateri pripoveduje zgodba, je narejena iz bombaža, za njeno izdelavo pa je bilo porabljenih približno 2700 litrov vode. In majice večinoma izdelujejo v državah, v katerih vode primanjkuje. Med največje proizvajalce in izvoznike bombaža spada Uzbekistan, v katerem je Aralsko jezero. To se je zaradi namakanja polj, na katerih večinoma gojijo bombaž, že skoraj popolnoma izsušilo in se je zmanjšalo na kar desetino prvotne velikosti. Izsušitev tega nekoč četrtega največjega jezera na svetu je povzročila niz ekoloških katastrof: spremembo podnebja, izumiranje živalskih vrst in širjenje puščave.

Večina misli, da je bombaž zdravju prijazna tkanina, vendar ne ve, da je to ena izmed najbolj umazanih poljščin. Raste namreč na 2,5 odstotka obdelovalnih površin, zanj pa porabijo kar 16 odstotkov svetovne proizvodnje pesticidov. Za vsak hektar površin bombaža uporabijo kar kilogram nevarnih pesticidov! Nič čudnega, da so se med lokalnim prebivalstvom pojavile resne zdravstvene težave, saj pesticidi zastrupljajo vodo in zemljo. Poleg tega bombaž obirajo otroške roke. šokanten je podatek, da v Uzbekistanu na poljih bombaža prisilno dela 1,4 milijona otrok, kar je število vseh slovenskih otrok, pomnoženo s pet. Bombaž nato odpeljejo v Indijo, kjer ga spredejo, pobarvajo z izredno strupenimi barvami in stkejo v blago. Bombažno blago nato odpotuje v Vietnam, kjer otroci iz njega za plačilo 0,5 evra na dan sešijejo majico, katere ponosni lastniki kmalu postanemo mi.

Tudi mi lahko pomagamo pri reševanju te svetovne težave, in sicer že s tem, da ne nakupujemo brezglavo, ampak premišljeno in res le stvari, ki jih potrebujemo.

Neškodljiva alternativa nakupovanju oblek je izmenjava oblačil Zmenek z drugo obleko. Petega januarja letos je zasedla dvorano Gospodarskega razstavišča, organizirali pa so jo Ekologi brez meja v okviru projekta Tovarna dela – tekstil, s katerim bo ustanovljeno socialno podjetje, ki bo zaposlovalo ljudi iz najbolj ranljivih družbenih skupin. Dogodek delno financirata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Poteka po načelu blagovne izmenjave – prineseš oblačila, ki jih ne uporabljaš več, jih odložiš posebno mizo, s tem pa dobiš pravico, da vzameš kose oblačil, ki so jih prinesli drugi udeleženci. Na voljo niso samo oblačila (ženska, moška in otroška), ampak tudi obutev, modni dodatki, pasovi, torbice in hišne tekstilije (rjuhe, prti, zavese ipd).

Tokrat so bile izmenjave deležne tudi igrače in (nezaželena) novoletna darila. Ker so Ekologi brez meja dogodek organizirali skupaj z Zavodom za otrokom in okolju prijazno igro ZOOP, je otroke čakalo še posebno presenečenje – zdravnik za igrače Pepe, ki je poskušal diagnosticirati poškodbe in igrače spet obuditi v življenje. Izmenjave sem se udeležila tudi sama in bila prijetno presenečena, saj sem domov odšla z novo torbico.

Zmenek z drugo obleko je zanimiv način pridobivanja novih kosov garderobe, ki ne škoduje ne bančnemu računu ne okolju, hkrati pa prispeva k odpravljanju predsodkov pred rabljenimi oblačili.