Na vrtu …

Ker je dvoletnica, se ga pri spomladanskem okopavanju vrta splača zaobiti, saj bo lani posejani peteršilj ponovno zrastel. Ko enkrat vzkali, je nezahteven, gojimo ga lahko tudi v lončku, a mora biti ta primerno globok, saj potrebuje peteršilj precej prostora za svojo globoko in odebeljno korenino. Najbolje uspeva na sončnih ali vsaj polsenčnih legah. Če bi ga pustili, da raste, bi to počel do približno pol metra v višino. A je kar koristno, da ga trgamo sproti, saj se tako še hitreje obnavlja in bolj bujno razrašča. Škodljivcev nima.

Zanimiv je tudi z okrasnega vidika. Ker je bolj cenjen kot prehranska rastlina, malokdo pomisli, da zelo lepo izgleda tudi v cvetličnih koritih.

… in v krmi dirkalnih konj.

V Grčiji, od koder izvira, so s peteršiljem hranili le dirkalne konje – za druge ga je bilo škoda, dirkalni pa naj bi tako tekli hitreje. Z njim so okraševali tudi jedi na praznovanjih in pojedinah, seveda pa so ga tako Grki kot Rimljani uporabljali tudi kot začimbo. Predvsem kot nepogrešljiva začimba je znan tudi danes, čeprav premore poleg značilnega okusa še veliko več. Verjetno bi ga gojilo in uživalo še veliko več ljudi, če bi bile bolj poznane tudi njegove zdravilne učinkovitosti.

Kaj vsebuje in kje pomaga?

Vsebuje velike količine mineralov, predvsem železo, mangan, kalcij in baker. Iz tega razloga je redno uživanje peteršiljevega soka (o katerem več v nadaljevanju) izjemno učinkovito pri odpravljanju anemije. Kalcija vsebuje kar dvakrat več kot primerljiva količina kravjega mleka! Tudi pri vitaminih ni od muh, za zelenjavo vsebuje nenavadno veliko vitamina C (približno 160 mg v 100 g), beta karotena pa ima celo več kot korenček.

Ker je zelen, je očitno, da vsebuje tudi klorofil, za tega pa vemo, da je med najpomembnejšimi snovmi, ki jih lahko vase vnesemo s hrano.

peteršilj

Peteršilj je odličen vsesplošni čistilec. Brez težav počisti po črevesju in vzpodbudi izločanje prebavnih sokov, ti pa prebavo. Čisti kri in pomaga pri slabokrvnosti, odpravlja toksične snovi iz tkiv, čisti sečne poti, spodbuja izločanje vode in sečne kisline. Zaradi slednjega je priporočljiv pri lajšanju revme in artritisa.

Nadalje spodbuja delovanje živčevja in bistri um. Deluje izrazito spodbujajoče, kar je posledica eteričnih olj, ki jih vsebuje. Po drugi strani so ista eterična olja v prevelikih količinah odgovorna tudi za njegove dražeče učinke, ki jih ima, če bi ga pojedli preveč (kar pa je v praksi težko izvedljivo). V ljudski medicini so bili pripravki iz peteršilja uporabljani za vzbujanje splava, ker v večjih odmerkih povzroči močne krče maternice. Tako kot pri ostalih zeliščih in rastlinah, ki vsebujejo eterična olja, naj bodo tudi s peteršiljem previdne nosečnice.

Poleg omenjenega za peteršilj velja še, da blaži krče gladkih mišic, ureja menstrualne težave, pomaga pri izkašljevanju, deluje protimikrobno, blaži notranja vnetja, pomaga pri odpravljanju težav z ledvicami in ostalimi sečili, odpravlja vetrove in slabo prebavo, če ga žvečimo, odpravlja slab zadah in ima pozitivne učinke na kožo.

Uporaba

Uporabljamo lahko praktično vse njegove dele, pri tem upoštevamo tudi vrsto peteršilja, ki ga imamo na voljo. Korenasti peteršilj se odlikuje po debelem korenu, ki ga s pridom uporabljamo v juhah, omakah ali naribanega v solati. Koren vsebuje nekoliko večje količine eteričnih olj kot listi, zato je tudi bolj ostrega okusa in v kulinariki ne tako pribljubljen kot peteršiljevi listi. Ga pa zato bolj cenijo zeliščarji, katerih zeliščni recepti večkrat vsebujejo koren kot liste.

Listnate vrste so (kot že ime pove) bolj primerne za trganje listov, te pa lahko uporabimo sveže ali posušene. V obeh primerih se odlično podajo v najrazličnejše namaze, solate, juhe, omake, k rižu, testeninam, v sendviče …

Peteršiljev sok

Tako koren kot liste in steblo s pridom sočimo, saj je eden mineralno in vitaminsko najbolj bogatih zelenjavnih sokov. Pravzaprav je njegov spodbuden učinek na živčevje tako učinkovit, da je pri soku iz peteršilja priporočljiva le majhna doza v kombinaciji z drugim zelenjavnim sokom, sicer lahko pride do (začasnega) neravnovesja v delovanju živčenja. Odličen je npr. sok iz peteršilja in korenčka, pri čemer naj delež peteršiljevega soka ne bo večji od 0,6 dcl naenkrat. Takšen sok je izjemno koristen pri ohranjanju zdravih sečil in pomaga pri težavah s kamni v mehurju ali ledvicah, pri vnetju ledvic in pri drugih ledvičnih boleznih. Vzdržuje normalno delovanje nadledvične žleze in ščitnice, pozitivno deluje na zdravje ožilja, krepi spolne organe. Walker ga priporoča tudi pri težavah z očmi, odličen naj bi bil tako pri odpravljanju oslabelih oči, razjedene roženice in očesne mrene, kot tudi pri zdravljenju vnetja veznice in vseh stopenj očesnega vnetja.

V receptih

Peteršilj je sicer tako poznan in uveljavljen, da z idejami za njegovo uporabo ne bi smelo biti težav, pa vas kljub temu vabimo, da morda poskusite kaj novega. Ja, tudi v smoothijih je peteršilj odličen! Ne verjamete?

Peteršiljev smuti 1

  • 2 sladki zreli breskvi
  • 1 banana
  • šop peteršilja (listi in steblo)
  • šop mlade špinače
  • 4 dcl vode ali pomarančnega soka

Vse sestavine daste v blender in jih zmešate do gladke zmesi. Če slučajno nimate blenderja, bo nalogo opravil tudi palični mešalnik, le da bo delal malo dlje, sestavine (predvsem sadje) za smuti pa narežite na čim manjše koščke, da bo rezilo lažje opravilo svoje delo.

Peteršiljev smuti 2

  • 2 zreli hruški
  • šop peteršilja
  • 3 dcl vode
  • ščep cimeta ali vanilije (po želji)

Gazpačo juha

  • 1 večji paradižnik
  • 1 večja rdeča paprika
  • polovica srednje velike čebule (po želji)
  • 1 srednje velika kumara
  • 2 stebli zelene
  • 1 strok česna
  • skodelica vode
  • 2 žlici limoninega soka
  • 1 žlička bazilike
  • 1 žlička timijana
  • 2 žlički peteršilja
  • himalajska sol po okusu

Paradižnik, papriko, kumaro, zeleno in čebulo razrežemo na polovico in vsako od polovic nasesekljamo na drobne kose in shranimo na stran. Ostale polovice skupaj z ostalimi sestavinami zmešamo v močnem blenderju, da dobimo enotno tekočo zmes – juho. Po potrebi dolijemo več vode. Juho zmešamo z nasesekljanimi koščki zelenjave, po želji dodamo še hladno stisnjeno olivno olje in okrasimo z zelišči.

Namig: Uporabimo lahko tako posušena kot sveža zelišča, če so nam na voljo.

Presni tabouli

Tipična jed z Bližnjega vzhoda v živi različici, z veliko peteršilja!

  • 1 glava cvetače
  • šop svežega peteršilja
  • manjša pest metinih lističev
  • 1 srednje velik paradižnik
  • 1 manjša kumara
  • polovica čebule
  • 2 žlici hladno stisnjenega olivnega olja
  • 1 žlica sojine omake
  • 1 žlica limoninega soka
  • pol žličke himalajske soli oziroma po okusu
  • ščep orientalske kumine v prahu
  • ščep posušenega peteršilja
  • ščep popra v prahu

Cvetačo razrežemo na manjše kose in jo damo v multipraktik skupaj z grobo sesekljanim svežim peteršiljem in metinimi listi. Mešamo, dokler ne dobimo koščkov v velikosti riža ali manj. To je naša osnova za tabouli, ki nadomešča kus kus iz originalnega recepta. Premestimo jo v večjo posodo.

Paradižnik, kumaro in čebulo nasesekljamo na majhne koščke in jih vmešamo v cvetačno osnovo, dodamo še olivno olje, sojino omako, limonin sok, sol in začimbe, ter dobro premešamo. Postrežemo kot prilogo, solato ali glavno jed – še posebej dobrodošel bo tak obrok na vroč dan.