Vprašanje

Prosim za kakšen uporaben odgovor, ker ne vem, kaj naj sicer naredim.
Že kak mesec, od prestavitve ure dalje, sem stalno zelo utrujena. Nobene volje nimam za delo, celo za vrt in rože ne, pa mi je bilo to včasih v veliko veselje. Ima sina in hčer, oba študenta. Pridna sta in mi sedaj pomagata doma. Mož je šofer. Bolj malo se vidimo. Je pa dober mož in oče, nimam se kaj pritoževati. Jaz sem prodajalka. Delam v samopostrežni trgovini in sem pogosto tudi za blagajno. Imamo delo v turnusu. Sem zdrava petdesetletnica, nič mi ne manjka, pa se vseeno ne zmorem ničesar veseliti. Ljudje so mi čisto odveč, najraje se jim ognem in grem v samoto. Že po navadi sem spomladi malo bolj utrujena, ampak sprememba ure me je čisto dotolkla. Najprej nekaj časa nisem mogla spati, minil me je apetit, kar tavala sem, kot mesečna. V službi sem naredila nekaj napak, tako da sem imela še finančni primanjkljaj, ki sem ga morala sama pokriti. Obup je vse, česar se lotim, vse mi gre narobe. Za nobeno stvar nisem več. Naj povem še, da nisem bila nikoli do sedaj bolna, ne telesno ne duševno. Kje naj začnem, da se bodo stvari začele premikati na bolje?
Bralka M.

Odgovor

Najprej bi lahko pomislili na preutrujenost. Če ste se že dalj časa izčrpavali, potem je bila prestavitev ure za vas dodaten stres, prilagoditvenih moči pa niste imeli več. Dela doma, še zlasti pa na delovnem mestu, so zahtevna. Prodajalka ima stalen stik s strankami in kontakti z ljudmi lahko zelo utrudijo. Delo za blagajno je poleg tega še natančno in zahteva zbranost. Te pa niste zmogli več in je prišlo do napak.

Zdravilo za preutrujenost je počitek. Pa ne kakšno uro ali kakšen dan, pač pa več kot štirinajst dni. Pogosto pomaga tudi hkratna sprememba okolja. Na delovnem mestu bi se bilo dobro dogovoriti, da vam dajo delo, primerno vašim zmožnostim. Kaj je to, najbolje veste sami. Ker pa delovni proces in nadrejeni zahtevajo učinkovitost, boste verjetno morali stopiti po pomoč k osebnemu zdravniku oz. zdravnici.

Obstaja tudi možnost, da je vzrok za vašo potrtosti in utrujenosti bolezen. Ta je lahko še pritajena, tako da ni značilnih znakov zanjo in se še niti ne zavedate, da se vas loteva. Obisk pri zdravniku vam bo marsikaj razjasnil. Osebni zdravnik bo ugotovil, ali gre za preutrujenost, naraven proces prehodnega življenskega obdobja, ali pa mogoče za bolezen. Če bosta izključila telesno obolenje, ostaja še psihična motnja. Najpogosteje gre za depresijo. Kadar zbolimo za to motnjo, smo brez moči, volje, veselja …
Z malo potrpljenja pa, ob ustrezni psiho- in medikamentozni terapiji, pa tudi ta počasi odide in življenje je enako lepo, kot prej, samo malo več izkušenj imate.