Aktivno in zdravo staranje je izziv za številne evropske države, kar hkrati pomeni tudi priložnost za iskanje novih inovativnih rešitev. Velik potencial zagotovo predstavljajo informacijsko komunikacijske tehnologije, ki bodo pomembno prispevale h kakovostnemu staranju. Na trgu danes že obstajajo rešitve, ki starejšim nudijo podporo na več nivojih njihovega življenja (vključevanje v družbo, dolgotrajna oskrba idr.). V okviru programa Podpora iz okolja pri samostojnem življenju (Ambient Assisted Living Joint Programme – AAL JP) številne organizacije in podjetja iz različnih evropskih držav pripravljajo projekte, katerih glavni namen je uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij za aktivno, neodvisno in zdravo staranje.

Platforma Sophia bo povezovala starejše strokovnjake

Julija 2014 se je v okviru programa AAL začel izvajati projekt SOPHIA, v katerem poleg Skupnosti socialnih zavodov iz Slovenije sodelujejo še partnerji iz Cipra, Španije, Nemčije in Irske. Glavni namen projekta je ustvariti mrežo starejših strokovnjakov, ki bodo tudi po upokojitvi imeli interes, da so s svojimi znanji in izkušnjami še vedno aktivni na trgu delovne sile. SOPHIA bo delovala v obliki spletne platforme in bo starejše strokovnjake povezovala z aktivnimi zaposlenimi in drugo zainteresirano javnostjo z namenom širitve znanja in reševanja težjih problemov ter poskrbela za vse možne oblike transakcij na prijazen, kooperativen in učinkovit način.

V okviru projekta smo v Sloveniji, Španiji in na Cipru opravili dve raziskavi. V prvo raziskavo smo vključili starejše, ki so že upokojeni oz. so tik pred upokojitvijo. Zanimalo nas je, do katere mere so se pripravljeni vključevati v različne zaposlitvene, prostovoljske oz. druge aktivnosti tudi po upokojitvi. Dejstvo je namreč, da se število starejših povečuje, njihov potencial pa je še precej neizkoriščen. Z drugo raziskavo, ki smo jo izvedli preko spletne ankete med posamezniki in podjetji, pa smo želeli pridobiti informacijo o tem, kakšen je njihov odnos do starejših na splošno, kako sprejemajo vključevanje starejših na trg delovne sile in na druga področja življenja. Zanimalo nas je tudi, ali se jim zdi platforma SOPHIA pravo spletno orodje, preko katerega bi poiskali starejšega strokovnjaka, ki bi ga po možnosti vključili v delovni proces, oziroma ga preko spletnega svetovanja prosili za strokovno mnenje.

V prvo raziskavo je bilo v Sloveniji vključenih 91, v Španiji 101 in na Cipru 26 starejših (v večini so bili stari med 56 in 65 let), skoraj dve tretjini vključenih je bilo žensk. Tudi izobrazbena struktura vključenih je bila od države do države različna. V Sloveniji je več kot 80 % vključenih imelo višješolsko izobrazbo ali več, v Španiji je bila izobrazba vključenih ravno obratna, večina vključenih je bila bodisi z osnovnošolsko bodisi s srednješolsko izobrazbo. Kljub temu, da so bili v raziskavo v Španiji vključeni manj izobraženi kadri, pa je raziskava vseeno zanimiva in relevantna, saj kar 30 % vprašanih dela na področju sociale in zdravstva, na področju, kjer bo v prihodnosti prav zaradi staranja prebivalstva veliko povpraševanja po dodatnih kadrih.

Starejši želijo biti dejavni in vključeni v družbo

Z raziskavo v vseh treh državah smo prišli do zanimivih zaključnih ugotovitev. Starejši so danes v večini zadovoljni s svojim življenjem, bivalnimi razmerami in delom, ki ga opravljajo kot zaposleni. V večini so tudi zmožni opravljati vsakodnevne aktivnosti, pripravljeni so se vključevati v različne zaposlitvene, prostovoljske in druge aktivnosti tudi po upokojitvi. V tem trenutku ocenjujejo, da je v vseh treh državah njihov doprinos največji na področju varstva otrok, kot pomembno področje so vprašani v Sloveniji izpostavili še prostovoljstvo, v Španiji pa ocenjujejo, da so starejši pomembni kot potrošniki, kot zaposleni in tudi kot finančni podporniki svojih družin. V vseh treh državah so si starejši enotni glede interesa po nadaljevanju z delom po upokojitvi, in sicer zaradi ekonomskih razlogov (potreba po dodatnem zaslužku), močan argument je tudi socialna komponenta (osebna izpolnitev). Starejše smo povprašali, na katerih področjih imajo v primerjavi z mlajšimi delavci prednosti in katere so njihove slabosti. V vseh treh državah kot prednost navajajo njihove izkušnje in zanesljivost, kot slabost pa uporabo novih tehnologij.

Več kot polovica starejših, ki so sodelovali v raziskavi, se strinja, da bi starejšim morali omogočiti, da delajo tudi po upokojitvi. Ne samo, da jim omogočimo nadaljevanje dela, tudi anketiranci sami so izrazili interes, da jih delo po upokojitvi zanima (59 % anketirancev iz Slovenije, 45 % iz Španije in 56 % iz Cipra) in da bi, če bi bila platforma SOPHIA vzpostavljana, le-to tudi uporabljali.

Znanje starejših cenijo tako posamezniki kot tudi v podjetjih

Z drugo raziskavo smo na uporabniški strani želeli preveriti splošno mnenje o starejših, kakšen je njihov doprinos v družbi in ali se sodelujoči v anketi (vse generacije so bile približno enako zastopane) strinjajo s predlogom, da bi starejšim morali omogočiti, da delajo tudi po upokojitvi. Zanimalo nas je še, katere so prednosti in slabosti starejših v primerjavi z mlajšimi delavci in v kolikšni meri so posamezniki oz. podjetja pripravljeni vključiti starejšega v delovni proces, razne prostovoljske aktivnosti oz. pridobiti njihovo mnenje preko foruma, ki bi deloval v okviru platforme SOPHIA.

V raziskavo, ki smo jo izvajali preko spletne ankete, je bilo v Sloveniji vključenih 434 oseb, v Španiji 69 in na Cipru 93. Vključeni v anketo so odgovarjali kot posamezniki oz. kot predstavniki podjetja (takih je bilo približno 10 %). V večini so sodelujoči v raziskavi potrdili interes za uporabo spletne platforme (zagotovo bi platformo uporabljalo 55 % vprašanih iz Slovenije, 60 % v Španiji in 91 % na Cipru, preostali so se opredelili kot morebiti, tistih, ki platforme ne bi uporabljali, je manj kot 2 %). Prav tako se v večini strinjajo, da je doprinos starejših v družbi izjemno pomemben, pa naj gre za njihove prostovoljske aktivnosti, oskrbo starejših in otrok, finančno podporo idr. in da bi jim morali omogočiti njihovo aktivno delovanje tudi po upokojitvi. Kot prednosti starejših v primerjavi z mlajšimi delavci so enako kot v prejšnji raziskavi opredelili delovne izkušnje in zanesljivost, kot pomembno pa so izpostavili tudi medgeneracijsko sodelovanje.

Več kot polovica vprašanih, ki so se opredelili kot predstavniki podjetja, je pripravljenih vključiti starejšega strokovnjaka v delovni proces, v različne prostovoljske aktivnosti, za opravljeno delo pa so jim pripravljeni tudi plačati. Velika večina vprašanih bi spletno platformo uporabila ne samo za iskanje ustreznega kadra, ampak tudi za pridobivanje različnih nasvetov in strokovnih mnenj.

Obe raziskavi sta potrdili dejstvo, da je staranje prebivalstva pomemben družbeni dosežek, ki ga je treba izkoristiti. Povečuje se namreč tudi delež tistih starejših, ki so izkušeni in usposobljeni za delo, zato bo spletna platforma SOPHIA pomembno stičišče starejših strokovnjakov. Seveda pa je nujno, da se tudi na sistemski ravni posameznih držav pripravijo ustrezni ukrepi, ki jim bodo omogočali aktivno udeležbo na trgu delovne sile po upokojitvi.