Pri nas in po svetu se obujajo stare šege in ljudska verovanja, ki lahko za hip v naša življenja vnesejo tudi kanček pravljičnosti.

“Bobova kraljica”

Leta 2000 so se mi v Parizu po novoletnih praznikih zgodili sveti trije kralji. Kako je to mogoče? Lepo. Šestega januarja sem se v eni od pariških gostiln razvajala z dobrotami francoske kuhinje. Moji čuti so neizmerno uživali ob rahli skutni torti, dokler se mi po ustih ni začelo nekaj “rolati”. Ogromno zrno boba!? Zavpila sem “Garçon, garçon!” in z muko sestavila nekaj stavkov, da je bilo tole, kar držim v roki, v moji torti in da je to nedopustno. Natakar me je pogledal in se mi začel smehljati.

tres_reyesMojo presenečeno faco je odpeljal do točilnega pulta in mi rekel, da je to nagrada. Na glavo mi je postavil krono iz zlatega papirja in me slikal s polaroidno kamero. Ob veselem nasmehu in poskakovanju mi je dal sliko in rekel, da sem danes jaz “bobova kraljica”. Meni ni bilo nič jasno. Kaj je “bobova kraljica”, kaj sploh to pomeni in kaj je s temi premaknjenimi Parižani?

Nekaj ur za tem mi je prijateljica, pri kateri sem bila na obisku, pojasnila staro francosko šego, posvečeno svetim trem kraljem. Namreč, v Franciji so že od nekdaj na praznik svetih treh kraljev v kruhovo testo (v mojem primeru skutno torto) zamešali tudi zrno boba in tistega, ki ga je našel, oklicali za “bobovega kralja” (Le Roi des Feves). Kakšna zanimiva šega!

Kakšna kulturna izkušnja! Zakaj pa tega pri nas nimamo? Zakaj mi tujcem, ki pridejo v Slovenijo, ne približamo naših šeg? Začela sem se spraševati, kaj sploh pri nas delamo na ta dan. Ob bližajočih se praznikih sem se podala v prebiranje literature o praznovanju svetih treh kraljev in odkrila, da imamo tudi pri nas marsikaj zanimivega.

jezusSveti trije kralji

Po ljudskem izročilu je šesti januar dan svetih treh kraljev, večer pred njim pa tretji sveti večer. Vse, razen polnočnice, se dogaja tako kot na večer pred božičem. Po starem izročilu morajo v hiši goreti luči. Ponekod so prižigali po tri – za vsakega kralja po eno. Ob mraku domove še enkrat pokadijo s kadilom in poškropijo z blagoslovljeno vodo.

Tudi mizo pripravijo tako kot pred božičem. Na njej leži božični kruh, zraven se postavi razpelo in druge dodatke. V hišo pridejo koledniki, ki prepevajo “kraljitarske” kolednice. Na vrata hiše s kredo napišejo letnico in prve črke imen kraljev Gabrijela, Mihe in Boltežarja, npr. 20 + G + M + B + 10. Napis ostane do prihodnjega leta.

Epifanija – praznik razglašenja Gospodovega

Cerkev na ta dan slavi razglašenje Gospodovo oziroma epifanijo (iz grške besede epiphaneia, kar pomeni pojaviti se). V njej so zajeti trije dogodki, ki so razglasili Kristusovo božanstvo: poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v reki Jordanu in svatba v Kani. To je najstarejši krščanski praznik.

kameleDolgo časa je Cerkev kot osrednji božični praznik priznavala samo epifanijo in jo praznovala 6. januarja. Svoje korenine ima v grški mitologiji. Po starem izročilu je bil to praznik vsakoletnega ponovnega rojstva boga Dioniza, zavetnika rodovitnosti in vina. Z epifanijo se končujejo dvanajstere noči oziroma – po poganskem verovanju – volčje noči.

Kdo so modri možje?

Iz samega evangelija o modrih možeh izvemo zelo malo. V Matejevem evangeliju lahko preberemo, da so v Jeruzalem prišli z vzhoda. Spraševali so po novorojenem kralju, čigar zvezdo so videli na vzhodu. Herod se je ustrašil in zahteval, naj mu povejo, kje bi se mogel roditi Mesija. Odgovor je bil: “V Betlehemu.” Na skrivaj je k sebi poklical modre in jih poslal v Betlehem, da bi poiskali dete.

Modri so šli za zvezdo in našli dete, se mu poklonili in ga obdarovali z zlatom, kadilom in miro. V spanju jih je angel opozoril, naj se vrnejo po drugi poti. Jožefu je naročil, naj z Marijo in detetom zbeži v Egipt. Ko je Herod izvedel, da so ga “modri” izigrali, se je tako razjezil, da je v Betlehemu in okolici naročil pomor vseh dečkov, starih do dveh let.

kraljiTrije magi ali trije kralji?

Število modrih in njihova identiteta sta se v zgodovini večkrat spremenili. Po nekaterih opisih njihovih noš bi lahko prišli iz Arabije ali Perzije. Tudi izraz modri se pogosto povezuje z besedo “magoi”, kar namiguje na prebivalce Perzije in enega od rodov z imenom “magi”. Po pisanju grškega zgodovinarja Heroda, so se Medijci v Perziji delili na šest rodov. Eden izmed njih se je imenoval “magi”.

Bili so kot nekakšna kasta, ki je skrbela za Medijce. Bili so duhovniki in so se ukvarjali z astronomijo in astrologijo. Izdelali naj bi celo astronomske koledarje, iz katerih so napovedovali prihodnost. V babilonski književnosti beseda “magos” pomeni vedeževalec ali razlagalec sanj. Vsekakor pa vse razlage, ki prepletajo nekaj zgodovinskih dejstev in nekaj verovanj, kažejo na to, da so bili modri in izobraženi ljudje. Tudi njihova imena so skozi stoletja in dežele doživljala spremembe.

stekloPri nas jih poznamo kot Miho (Melhior), Gašperja in Boltežarja. V drugih državah pa kot Casper, Michael in Balthasar. Simbolično naj bi predstavljali tri človekove starostne dobe. Temu primerno so tudi prinesli različne darove: Miha kot najstarejši je daroval zlato, ker je Mesija kralj, Gašper kadilo, ker je Mesija Bog, in najmlajši Boltežer miro, ker je Mesija človek. Tudi njihove podobe so se skozi stoletja spreminjale. Do danes so se zadržale srednjeveške podobe svetih treh kraljev, in sicer prvega kot starca, drugega kot moža in tretjega kot temnopoltega kralja.

Legenda ali resnica?

Po legendi naj bi cesarica sveta Helena odkopala grob svetih treh kraljev in prenesla njihove ostanke v Carigrad. Carigrajski Grk, ki je kasneje postal škof v Milanu, jih je odnesel s seboj. Ti ostanki naj bi bili zares v Milanu, dokler mesta ni zavzel cesar Friderik Barbarossa. Po njegovem naročilu naj bi 23. julija 1164 ostanke prepeljali v Köln. Od začetka 12. stoletja je zaradi te legende Köln postal cilj številnih romarjev.

Verovanja in vedeževanja

trije_kraljiPrehodno obdobje iz starega v novo leto oziroma od adventa do svetih treh kraljev je po izročilu primeren čas za vedeževanje. V Prekmurju so verjeli, da strahopetca mine strah, če se na predvečer svetih treh kraljev posti. V Beli krajini naj bi dekle, ki se posti tri dni pred svetimi tremi kralji, dobilo fanta, ki ga želi. Povsod na Slovenskem so napovedovali vreme, zdravje ali življenjsko usodo.

Na Loškem je veljal rek “Kralji se vrnejo, zimo obrnejo” ali “Sveti trije kralji bodo sneg pripeljali”. V Prekmurju so verjeli, da se jim obeta kolera, če so bili sveti trije kralji megleni. V okolici Škofje Loke pa so že od nekdaj vedeli, da se v tem obdobju začnejo dnevi daljšati in se je do danes ohranil rek: “Ob treh kraljih se dan toliko podaljša, kolikor petelin zazeva.”