Skoraj polovica deževnih gozdov je v tropskem delu Srednje in Južne Amerike, tretjina v Aziji in Oceaniji ter slaba petina v Afriki. Tropski deževni gozdovi – zaradi človekovega poseganja v zadnjih 100 letih – danes zavzemajo 1,2 milijarde hektarov oziroma 8 odstotkov kopnega površja Zemlje, medtem ko so še pred nekaj tisoč leti zavzemali 12 odstotkov kopnega. Za njihov nastanek je bilo potrebnih med 60 in 100 milijonov let, danes pa v eni sekundi izgine za eno nogometno igrišče površin teh gozdov.

Tropski deževni gozdovi so najstarejši in najbolj kompleksen kopenski ekosistem na Zemlji s 30 milijoni rastlinskih in živalskih vrst. Predstavljajo življenjsko okolje za polovico živalskih in dve tretjini vseh obstoječih rastlinskih vrst. Za tropske gozdove je značilna izjemna biotska raznovrstnost, saj v njih biva kar 80 odstotkov vseh vrst organizmov, vključno s še neraziskanimi. En sam hektar tropskega deževnega gozda vsebuje do 1000 dreves in do 300 vrst organizmov, na leto pa je uničenih 12 milijonov hektarov teh površin. V eni uri je posekanih 500.000 dreves ter izgubljenih od 20.000 do 100.000 rastlinskih in živalskih vrst letno. Ob nadaljevanju takšnega trenda lahko v naslednjih 30 letih izgubimo petino vseh obstoječih vrst na Zemlji.

pragozd1

Ne smemo pozabiti na dejstvo, da dobra četrtina zdravil, ki jih poznamo, izvira iz tropskih rastlin. Danes izkoriščamo le en odstotek teh rastlin, medtem ko ostaja še 99 odstotkov rastlin medicinsko neraziskanih, med temi je preko 1400 rastlinskih vrst, ki so potencialno zdravilo za raka in druge zaenkrat še neozdravljive bolezni.

Iz tropskih deževnih gozdov izvirajo tudi mnoga živila, med njimi limone, pomaranče, banane, ananas, mango, avokado, kakav, kava, začimbe in olja, pa tudi industrijski materiali, predvsem les.

Vloga tropskih deževnih gozdov je vsestranska in ključna za funkcioniranje ekosistemov na Zemlji. So neke vrste “reciklažni sistemi”, saj drevesa črpajo vodo iz tal ter zadržujejo deževnico v listih, ki jo s procesom evapotranspiracije oziroma izhlapevanja v obliki vodne pare sproščajo nazaj v ozračje. Imenujemo jih lahko tudi “pljuča planeta”, kajti drevesa absorbirajo ogljikov dioksid in ga s procesom fotosinteze pretvorijo v kisik. Poleg tega drevesa preprečujejo tudi erozijo prsti. Drevesne korenine namreč pripomorejo h kompaktnosti prsti, večplastne drevesne krošnje pa ščitijo prst pred močnimi padavinami. Z odstranjevanjem dreves tako sprožimo intenzivno erozijo prsti, ki v spodnjih tokovih rek povzroči poplave, v zgornjih delih pa sušo.

pragozd2

Kljub temu da je biološka vrednost tropskih gozdov pomembnejša od njihove ekonomske vrednosti, le-ti zaradi intenzivnega izkoriščanja naglo izginjajo. V namen pridobivanja pašnih površin so požgane ogromne količine tropskega gozda, za vsak pridelan kilogram mesa je uničenih 40 m2 gozdnih površin. S požiganjem gozdov se izgublja dragocen vir kisika, ki ga potrebujemo za življenje, hkrati pa se v ozračje sproščajo ogromne količine ogljikovega dioksida, ki pripomorejo k škodljivemu globalnemu segrevanju (deforestacija oziroma krčenje gozdnih površin predstavlja kar četrtino vseh izpustov ogljikovega dioksida v ozračje).

Drugi največji razlog uničevanja tropskih deževnih gozdov je sečnja dreves za pridobivanje lesa, na izsekanih površinah pa nastajajo plantaže banan, ananasa, sladkornega trsa, čaja, kave in podobno. Odstranjevanje gozdnih površin povzroči izsuševanje prsti, ki je posledično kmalu neuporabna za pašo in plantaže, zato so nekdaj z gozdom poraščena območja slej ko prej opuščena in prepuščena dezertifikaciji, hkrati pa se v isti namen uničujejo nove gozdne površine. Destruktivni dejavniki so še rudarjenje, poplavljanje gozdov zaradi gradnje jezov, gradnja plinovodov in cest (slednje povzroči fragmentacijo gozdnih površin in onemogoči nemoteno gibanje živali, kar preprečuje njihovo reprodukcijo).

pragozd3

Nenazadnje pa v tropskih gozdovih že tisočletja bivajo civilizacije, ki so od teh gozdov odvisne. Z uničevanjem njihovega tradicionalnega življenjskega okolja in vnosa novih bolezni tako ogrožamo ta polnomadska ljudstva.

Ohranimo tropske deževne gozdove in zagotovimo našemu planetu trajnostno prihodnost

Z uničevanjem tropskih deževnih gozdov tvegamo ne le obstoj rastlinskih in živalskih vrst, temveč tudi obstoj človeštva. Brez nadaljnjih ukrepov bodo tropski deževni gozdovi izginili z Zemljinega površja v manj kot 100 letih.

Nepremišljeno poseganje v ta dragoceni ekosistem lahko omilimo z nakupom darila Divji gozd, ki je na voljo na spletni strani www.krilca.si v sklopu kataloga Krilca, darila s čarobno močjo. Na ta način pripomoremo k povečanju območja zavarovanih tropskih gozdov, že za 35 evrov pa lahko ohranimo kar 20 arov.