Da bi se bolje seznanili z vplivom prekomerne telesne teže na zdravje ter poučili o pomembnosti zdrave prehrane, je Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline na aprilsko predavanje v velenjsko knjižnico povabilo Urško Bandalo, spec. klinične dietetike iz Referata za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Velenje.

Problem prekomerne telesne teže in njene posledice so v svetu čedalje bolj pereč problem. Narašča ne le število odraslih, ampak tudi število predebelih otrok. Debelost je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že leta 1997 uvrstila med kronične presnovne bolezni z vsemi značilnostmi epidemije.

Prekomerna telesna teža je opredeljena z indeksom telesne mase ali ITM (kg/m²), ki je med 25 in 29,9, debelost pa z ITM 30 ali več. Preprosto povedano gre pri debelosti za nesorazmerje med vneseno in porabljeno energijo, prekomerna telesna teža pa vodi oziroma drastično poveča možnosti za različna bolezenska stanja (srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, možganska kap, obolenja žolčnika, neplodnost pri ženskah, nekatere vrste raka, motnje čustvovanja, osteoartritis).

Vzroki za prekomerno telesno težo so najpogosteje uživanje preveč kalorične hrane in premalo gibanja glede na naše energetske potrebe. Možni vzroki so tudi dednost, vpliv socio-ekonomskih dejavnikov okolja, zdravil, nekatere endokrine bolezni (hipotiroza oziroma zmanjšano delovanje ščitnice, sladkorna bolezen tipa 2, policistični jajčniki).

Z leti se mišična masa v telesu zmanjšuje, prav tako se znižuje količina vezivnega tkiva, s tem tudi količina telesnih tekočin. V obdobju med 40. in 65. letom so potrebe za rast omejene na obnavljanje celic. Presnova se upočasni in pride do znižanja stopnje energijskih potreb.

Če znižamo telesno težo za od 5 do 10 % lastne telesne mase, se zmanjšajo simptomi, ki pogosto spremljajo debelost – utrujenost, bolečine v hrbtenici in sklepih, povečano znojenje, zadihanost, motnje spanja. Zniža se krvni tlak, zmanjša se raven glukoze v krvi, zniža se nivo ”slabega”holesterola. Nadvse pomembno pa je to, da se za 20 % zmanjša umrljivost ter izboljša kakovost življenja.

Kot je povedala Urška Bandalo, ki v zdravstvenem domu izvaja delavnice v programu CINDI (program, ki je namenjen ohranjanju in krepitvi zdravja ter preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni), se je hujšanja potrebno lotiti na pravi način – upoštevati prehranska priporočila, biti telesno dejaven ter dosleden pri tem, kaj in koliko hrane in pijače vnašamo v organizem ter kakšni so naši osebni cilji. Pri uspešnem zmanjševanju prekomerne telesne teže, kot tudi sicer, je pomembno to, da vnos hrane razdelimo na 3 – 5 manjših obrokov čez dan, hrana naj bo bogata z veliko hranili (vitamini, vlaknine, zdrave omega maščobe, minerali) in malo kalorijami, pripravljena na zdrav način, zadnji obrok pa užit 2 – 3 ure pred spanjem. Hitrost uživanja obroka naj bi bila opredeljena z dolžino časa, porabljenega za obrok (od 10 do 20 minut). Poleg pravilne prehrane je pomembno tudi zadostno zaužitje čiste vode dnevno, in sicer 1,5 – 2 litra oziroma 1 liter na 25 kg telesne teže.

Stavek ”Gibanje je življenje.” ni izrečen, kar tako, saj je telesna vadba ključna za človekovo dobro počutje. Vsak naj si izbere primerno vadbo, primeren šport, seveda pa ne pozabimo, da že s pol ure hoje dnevno naredimo nekaj dobrega. Niti shujšati niti spremeniti način življenja ni mogoče čez noč. Volja, doslednost, vztrajnost, želja za spremembo in za zdrav način življenja, ob pomoči in upoštevanju nasvetov, nedvomno prinesejo pozitivne rezultate. Pozitivna spodbuda za spremembe, takšne in drugačne, je lahko prav letošnja pomlad.